Ali obstajajo zlobni ljudje? Večina ljudi meni, da obstajajo. Prav srhljiva je včasih lahkotnost etiketiranja drugega človeka, soseda, bivšega partnerja, kolega etiketira kot 'zlobno osebo'.

Odnos med dobrim in zlom izgublja privid enostavnosti, ko začnemo razmišljati o tem.

Najbolj presenetljivo je, da ljudje, ki počnejo zle stvari, običajno nimajo občutka, da delajo nekaj slabega. Nasprotno, sebe imajo za dobre. Druge pa vidijo kot hudobne, kar je tudi glavni razlog, da so do njih agresivni. Čeprav vsi okrog njih menijo, da so zlobni, sami niti približno ne mislijo o sebi tako. Imajo se celo za borce proti zlu, verjamejo, da so angeli zaščitniki, nikakor pa ne hudičevi odposlanci, kot jih vidijo drugi. Od tod tudi obrazložitev reka, da je put v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Kdaj začne eno človeško bitje verjeti, da je drugo človeško bitje hudobno? Kaže, da je za takšno oceno drugega treba gledati skozi tako imenovani 'trikotnik sovraštva'. To pomeni, da obstajajo trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da prva oseba označi drugo za hudobno.

Prvi pogoj je, da drugi počne nekaj, s čimer ogroža tisto, kar je prvi osebi zelo pomembno. Drugi je, da to počne zavestno in namerno, ne pa naključno, nehote, zaradi bolezni ali psihičnih težav. Tretji in najpomembnejši pogoj, ki zapira trikotnik, pa je ta, da tako imenovani 'hudobnež' to počne brez kakršnega koli povoda ali opravičila. Ko so izpolnjeni opisani trije pogoji, prva oseba ne vidi logike v obnašanju druge osebe in jo najprej označi za nerazumno, na koncu pa za hudobno. Prav ta nerazumni moment oziroma nerazumevanje subjektivnih razlogov, zaradi katerih nedko deluje uničevalno, je glavni razlog za to, da ga označijo kot hudobnega. Tako nastane logična zanka zla: ljudje počnejo zlobne stvari drugim ljudem, ker mislijo, da so ti drugi ljudje tako zlobni, da si to zaslužijo. Zli postopki določene osebe izhajajo iz njenega subjektivnega prepričanja, da je ona dobra, nekdo drugi pa je hudoben.

Vsa neprijateljska, destruktivna, brutalna in neusmiljena obnašanja, s katerimi izražamo odnos do hudobnih ljudi, bi se opazno zmanjšala, če ljudje ne bi bili sposobni zapreti trikotnika zla.

Če bi zmogli bolje razumeti razloge, argumente in logiko drugih, ki počnejo stvari, kakršnih ne odobravamo, če bi povečali empatijo, če bi jih znali pogledati skozi srce, bi se nam njihovo obnašanje zdelo manj nerazumno, oni pa manj hudobni.

To, da nekoga čutimo v globine in razumemo njegov način obnašanja, nikakor ne pomeni, da ga odobravamo ali se z njim strinjamo. Globlje razumevanje razlogov za to, da se nekdo obnaša hudobno, omogoča dialog, pogajanja, rahločuten vpliv na osebo, da spremeni svoje razmišljanje in obnašanje. To je precej bolje kot črno-belo razmišljanje in etiketiranje.