Obstaja veliko teorij o tem, kaj se dogaja po tem, ko umremo, ena najbolj uveljavljenih pa temelji na pričanju ljudi, ki so po smrti zagledali svetlobo in tunel, ali pa se jim je ob zadnjem izdihljaju zvrtelo pred očmi celo njihovo življenje.

Čedalje več ljudi, ki so preživeli klinično smrt in na nek način dejansko izkusili posmrtno življenje, si upa na glas govoriti o tem, kako so doživljali trenutke, ko so bili mrtvi.

Povzemamo izkušnje nekaterih, ki so o tem spregovorili celo javno:

1. Pred petimi leti je izkrvavel na operacijski mizi in bil mrtev nekaj minut.

- Prebudil sem se v prostoru, podobnemu vesolju, vendar ni bilo zvezd niti svetlobe. Nisem lebdel, dam bil sem tam. Ni mi bilo hladno niti toplo, nisem čutil ne žeje ne lakote, moje počutje je bilo enostavno nevtralno. Vedel sem, da sta svetloba in ljubezen tu v bližini, vendar nisem čutil potrebe, da bi ju poiskal. Spomnim se, da sem razmišljal o svojem življenju, vendar to ni bila montaža. Kot da sem listal strani knjige, kjer so se posamezni deli izpostavili. Karkoli je že to bilo, je spremenilo moje razmišljanje o nekaterih stvareh.

2. Potem, ko je doživel nesrečo z motorjem, je do prihoda rešilca tri minute ležal klinično mrtev.

- Spominjam se, da sem bil na pločniku in vse je utihnilo ter potemnelo. Edini razlog, da nisem zaspal, je bil bizaren trenutek, ko sem zaslišal nekoga kričati: »Daj, vstani! Vstani!« Ta nekdo mi je trkal po čeladi, ki mi jo je udarec še bolj prikoval na glavo. Ko sem odprl oči, sem videl brata, kako čepi poleg mene. To je bilo čudno, saj mi je brat umrl pred nekaj leti zaradi predoziranja. Edino, česar se še spominjam, je bilo, da je čistil svojo uro in komentiral, da bodo oni vsak čas prispeli. Nato je odšel.

3. Večina opisuje smrt kot praznino, neki človek pa je imel drugačno izkušnjo, ko mu je po alergijski reakciji srce zastalo za nekaj časa.

- Občutek sem imel, kot da me je nekaj posesalo, kot da me je nekaj počasi vleklo v vodo, črnina pa se je razblinjala. V nekem trenutku sem se znašel na vrtu. Tam ni bilo rož, samo prah in neenakomerna trava. Na sredini je stal vrtiljak, okrog katerega sta skakala dva otroka. Deček in deklica. Težko je to opisati, toda lahko sem izbiral, ali želim ostati ali oditi. Toda vsakič, ko sem se skušal vrniti, sem obstal na mestu.

4. V najstniških letih je po mesecih kemoterapije začel nekontrolirano krvaveti iz nosa. Stanje se mu je poslabšalo, ko je doživel klinično smrt.

- Najbolj grozen del vse je, kako mirno vse deluje. Kot da čakate, da pritisnete gumb na alarmu ali tonete v sen, pa veste, da morate v šolo ali na delo in da ne smete zaspati.

Raziskovalci oziroma poznavalci posmrtnega življenja pravijo, da med klinično smrtjo ničesar ne izkusijo samo tisti, ki jim v tem kratkem času ni namenjeno, da njihova duša zapusti telo. 

5. Po treh srčnih napadih je trikrat padel v klinično smrt

- Prejšnje leto sem doživel srčni napad in srce mi je trikrat zastalo v operacijski dvorani. Trikrat so me vrnili v življenje in vsakič sem povedal drugo šalo. Ni bilo svetlobe ali česa podobnega, samo spanje.

6. Po motoristični nesreči sta se mu zaustavila dihanje in utrip. Po dveh minutah ga je rešil prijatelj.

- Zame je bila smrt samo praznina. Brez sanj, vizij ali česa podobnega. Samo nič. Desetkrat sem vprašal, kaj se je zgodilo. Moral bi biti srečen, ker sem živ, toda nimam občutka, da sem bil resnično mrtev.