Se tudi vam zdi, da obstaja očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja nezemeljskih civilizacij in dejanskimi opažanji, ki do danes obstoja takšnih civilizacij še niso potrdila?

Spoznajte Fermijev paradoks, poimenovan po italijansko-ameriškem fiziku Enricu Fermiju, ki je hotel opozoriti na očitno neskladje med ugodno statistično verjetnostjo obstoja nezemeljske civilizacije glede na število zvezd in starost vesolja ter pomanjkanjem kakršnihkoli prepričljivih dokazov o prisotnosti nezemljanov ali obstoju zunajzemeljskega življenja sploh.
Pomanjkanje tovrstnih dokazov naj bi, tako je stališče skeptikov, kazalo na neobstoj inteligentnih civilizacij. Vprašanje, ki sledi, je, kako torej »rešiti« ta paradoks; kako pridobiti odgovor na eno od vprašanj, ki si jih človek najpogosteje zastavlja: če obstajajo zunajzemeljska bitja, kje so?

luka mancini
Luka Mancini je predavatelj in raziskovalec na mejah znanosti.
osebni arhiv

Teorija zarote

Na to vprašanje nam bo pomagal odgovoriti Luka Mancini, raziskovalec meja znanosti in predavatelj. Uvodoma pove, da obstaja cela vrsta bolj ali manj špekulativnih odgovorov, ki poskušajo rešiti ta paradoks, »vendar sta na Wikipediji tista dva najverjetnejša, če seveda ufologijo jemljemo resno, omenjena najbolj na kratko in čisto na koncu seznama. To sta: da nas nezemeljske civilizacije obiskujejo, a jih ne zaznamo na dovolj učinkovit način, da bi to lahko neizpodbitno dokazali, oziroma da nas nezemeljske civilizacije obiskujejo, a to ni javno priznano. Danes bi temu rekli teorija zarote.«

nlp
Mnogi ufologi so mnenja, da o obstoju NLP in celo nezemljanov obstaja več kot dovolj dokaznega gradiva.
Dreamstime

Srečanja z nezemljani

Nadalje nam pojasni, da če sledimo Fermijevi logiki, smemo predpostavljati, da če bi nas nezemljani redno obiskovali s svojimi vesoljskimi ladjami, bi gotovo zemljani te obiske opazili. »Tako bi na primer lahko pričakovali: da bi videli luči, za katere bi lahko izključili, da gre za letala, planete ali meteorje; da bi nekateri zemljani opazili nezemljane ob njihovem plovilu; da bi bili nekateri zemljani celo v neposredni interakciji z nezemljanom; kdaj pa kdaj bi se zgodila tudi nesreča, morda strmoglavljenje ali celo sestrelitev kakšnega neznanega letečega predmeta (NLP); vojaška sila, kot je US AirForce, bi na primer opazila anomalije na radarju in poslala lovce v izvidnico; zemljani bi iz strahu streljali na NLP in podobno,« našteva Mancini.

Vsakomur, ki je kdajkoli raziskoval področje ufologije, je jasno, poudarja sogovornik, da obstaja nešteto poročil o vseh naštetih primerih, kar pa pomeni, da Fermijev paradoks zdrži, le »če povsem spregledamo večdesetletna naprezanja ufologije oziroma jih ne upoštevamo. V resnici pa ne moremo kar ignorirati na tisoče primerov videnj NLP, od katerih smo jih samo v Sloveniji v štirih desetletjih zabeležili več sto. Poleg teh pričevanj, ki seveda niso trdno dokazno gradivo, so v številnih primerih na voljo tudi fotografije, videoposnetki, radarski zapisi, materialni sledovi, dokumenti …«

Dokazov je dovolj 

Luko Mancinija vprašamo še, kako torej dokazati obstoj nezemeljskih bitij in z njimi povezanih NLP. Pravi, da bi se kot raziskovalci morali zavedati, da vseh fenomenov ne moremo proučevati v laboratoriju in da v naši realnosti obstajajo fenomeni, ki so skrajno izmuzljivi. »Neznani leteči predmeti padejo v to kategorijo, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo ali da se jih ne izplača raziskovati. Številni ufologi menijo, da o obstoju NLP in celo nezemljanov obstaja že leta in leta več kot dovolj dokaznega gradiva, problem pa je, da se širša javnost ni pripravljena seznaniti z njim,« pojasnjuje.

Doda še, da kdor želi dokaz o obstoju nezemeljskih bitij, se mora za začetek poglobiti v proučevanje posameznih primerov videnj, posebej prepričljiva so denimo skupinska videnja NLP. »Šele s proučevanjem dojamemo kompleksnost tega področja ter pridobimo povsem logične uvide na primer o tem, zakaj še vedno ni na voljo nekega trdnega materialnega dokaza, kot je strmoglavljeno plovilo …« 

vesoljci
Če obstajajo napredne nezemeljske civilizacije, kje so?
Dreamstime

Tudi mi na druge planete

Luka Mancini zanimanje za nezemljane in NLP goji, ker gre za tematiko, ki ima potencial povsem spremeniti našo civilizacijo. Hkrati pa so ga vedno zanimale teme na robu znanosti, kajti meni, »da se tam na robu dogajajo najbolj zanimive reči«. 

Sam sicer še ni imel videnja NLP in ni v stikih z nezemljani, a sta v krogu njegove širše družine dve osebi na nebu videli luči, ki so se premikale na zelo neznačilen način. Zanima nas, ali sam verjame v obstoj bitij, ki ne prihajajo z našega planeta, vendar pravi, da pri njem niti ne gre toliko za verjeti ali ne verjeti. »Gre za to, ali znamo sploh trezno razmišljati. Predpostavljati, da je Zemlja edini planet v širnem vesolju, na katerem se je razvilo življenje, je ob nedavnem odkritju, da ima skoraj vsaka zvezda svoj sistem planetov, arogantno in kratkovidno. Mislim, da danes že težko najdeš izobraženega človeka, ki bi trdil kaj takega. Drugo vprašanje je, ali obstajajo napredne nezemeljske civilizacije, ki nas tudi obiskujejo. Mislim, da je samo še vprašanje časa, kdaj bomo mi začeli obiskovati druge planete in zvezde, zato ni napak sklepati, da to počnejo tudi druge civilizacije, ki so v razvoju stoletja pred nami. Sploh če upoštevamo desetletja ufoloških in eksopolitičnih raziskav,« pravi.

Veliko je dezinformacij

Mancinija za konec vprašamo še, kako naj človek v prihodnosti pristopa k takim tematikam. Izpostavi, naj ga žene radovednost, odprtost za nove informacije in ideje ter zvrhana mera zdrave pameti, kritičnosti in previdnosti. »Na tem področju je velik delež informacij v resnici dezinformacij in je težko ločevati zrna od plev. Zato sem se tudi odločil o tem predavati.« Več informacij o njegovih predavanjih, eno – na temo eksopolitike – bo že naslednji teden v prestolnici, najdete na njegovi spletni strani Vesolje v očesu.